Sagan
Ašdragandinn
Merkiš frį Reykjavķk
Farsęl saga
Hiš nżja NATO
Dean Acheson
Bjarni Benediktsson
Stiklaš į stóru

Ķsland
Ašildin og varnarsįttmįlinn
Hlutleysiš kvatt
Įrįsin į Alžingi
Įtök į Austurvelli
Variš land
Starf NATO hér

Vištöl
Davķš Oddsson
Gušmundur H. Garšarsson
Halldór Įsgrķmsson
Jón Hįkon Magnśsson
Ragnar Arnalds
Vladislav Zubok
Vojtech Mastny

Meš eigin oršum
Bjarni Benediktsson 1949
Ólafur Thors 1949
Bjarni Benediktsson 1968
Emil Jónsson 1968

Samstarfiš
Vķsindasamstarf
Umhverfismįl
Jaršvķsindi
Tölvutękni
Styrkžegar NATO

Atlantshafssamningurinn er merkasti frišarsįttmįlinn

Žingręša Ólafs Thors formanns Sjįlfstęšisflokksins hinn 30. mars 1949 fer hér į eftir:

Af hendi stjórnarliša hefur žaš eftir atvikum og aš gefnu tilefni veriš tališ rjett, aš žessar śtvarpsumręšur snśist fyrst og fremst um žaš mįl, sem nś er efst į baugi meš žjóšinni, og sem ķ rauninni veldur žvķ, aš vantraust er framboriš einmitt nś.

Hęstv. utanrķkisrįšherra hefur žegar boriš fram öll sterkustu rök žessa mįls. Žau hafa veriš įrjettuš af öšrum hęstv. rįšherrum, sem hjer hafa tekiš til mįls, svo aš segja mį, aš žar sje litlu viš aš bęta. Jeg mun žó verja žeim fįu mķnśtum, er jeg hefi til umrįša, til žess aš lįta ķ ljós mitt įlit į mįlinu, um leiš og jeg ķ höfušefnum tek undir rök hęstv. rįšherra.

Stofnun Sameinušu žjóšanna
Į mišju įri 1945 komu saman allmargir menn ķ Sanfransisco į vesturströnd Bandarķkjanna. Žaš voru fulltrśar mannkynsins - hins hrjįša mannkyns, sem žį ķ nęr 6 įr hafši žolaš meiri raunir ótta, böls og blóšsśthellinga en sagan veit nokkur dęmi um.

Jeg veit ekki hvaš veriš innst ķ hugafylgsnum sumra žeirra, er žar rješu mestu. Hitt mun óhętt aš stašhęfa, aš aldrei fyrr hafa jafn miklar vonir jafn margra manna stašiš til nokkurrar samkundu sem žessarar.

Segja mį aš žęr vonir hafi aš žvķ leyti ręst, aš į žessari samkundu bundust flestar žjóšir heimsins og ž.į<\q>m. allar hinar voldugustu heitum um aš freista žess aš skapa nżja veröld frišar og frelsis, žar sem manngöfgi, mannfrelsi og mannhelgi rješu rķkjum. Sįttmįli Sameinušu žjóšanna var fęršur ķ letur svo hann mętti verša Biblķa hinnar nżju veraldar. Sameinušu žjóširnar voru stofnsettar. Sķšan skildu menn sįttir og glašir.

Sameinušu žjóširnar eru nś tępra fjögra įra. Saga žeirra er stutt, višburšarķk og raunaleg. Žaš vęri ofmęlt aš segja, aš allar žęr vonir, sem viš žęr voru tengdar, vęru nś žegar fölnašar og dįnar. Hitt er óleyfileg bjartsżni, ef nokkur žjóš teldi sjer lengur fęrt aš byggja allt sitt traust og öryggi į žessum fjelagsskap.

Hafa brugšist hlutverki sķnu
Til žess aš skilja innsta ešli žessa mįls, sem hjer er gert aš umręšuefni - žįtttöku Ķslands ķ bandalagi Atlantshafsžjóšanna - til fulls. Verša menn aš vera žess minnugir, aš frį žvķ Sameinušu žjóširnar voru stofnašar og allt fram į žennan dag, er žaš tvennt, sem öllu öšru fremur hefur rįšiš višburšum og markaš stefnu į sviši heimsstjórnmįlanna. Annaš er, aš eitt af voldugustu stórveldum veraldarinnar hefur svo algjörlega lamaš starfsemi og gagnsemi Sameinušu žjóšanna, aš nś er svo komiš, aš fundir žeirra eru fyrst og fremst vettvangur haršvķtugra įdeilna. Žar sem žjóšir heimsins skiptast ķ tvęr andstęšar, haršvķtugar fylkingar, sem deila hvor į ašra meš fullkomnu hlķfšarleysi. Af žessu leišir, aš žvķ fer svo fjarri aš Sameinušu žjóširnar hafi fram aš žessu reynst bęrar um aš skapa žann friš og öryggi ķ heiminum, sem žeim var ętlaš aš gera, aš žaš veršur žvert į móti aš višurkenna aš meš degi hverjum minnka vonirnar um aš žęr muni nokkru sinni reynast žess megnugar.

Hitt er svo žaš, aš samfara žessu jafnframt žvķ sem ę gleggra hefur oršiš aš til Sameinušu žjóšanna er enn sem komiš er einskis trausts aš leita. Žį hefur einmitt sama stórveldiš sem žessu veldur žaniš śt veldi sitt og įhrif svo aš hver žjóšin af annarri, sem er ķ nįbżli viš žetta stórveldi hefur nś żmist aš fullu fargaš sjįlfstęši sķnu aš efni og formi, eša lżtur ķ öllum ašalefnum boši žessa mikla einręšisvalds.

Žrjįr smįžjóšir hefjast handa
Žaš eru žessar stašreyndir sem leitt hafa af sjer žann sįttmįla, sem viš Ķslendingar munum nś gerast ašilar aš. Žaš er ótti žeirra Evrópurķkja, sem daglega hafa fyrir augum sjer raunir žeirra, er beint og óbeint bśa viš frelsisskeršingu, um aš verša sömu örlögum aš brįš, - žaš er vitund žessara žjóša um, aš Sameinušu žjóširnar sjeu žess meš öllu ómegnugar aš bęgja žeim voša frį dyrum žeirra, sem žvķ rješi, aš žrjįr smįžjóšir, Belgar, Hollendingar og Luxemburgarbśar, hófust handa um myndun varnarbandalags. Ķ sķšustu styrjöld höfšu allar žessar žjóšir veriš gleyptar af ómótstęšilegu hverveldi einręšisherrans, įsamt meš žeirri hlutleysisyfirlżsingu, sem žęr ķ heišarlegri og einfaldnislegri trś į loforš ofstękisfullra einręšisherra ętlušu aš byggja lķf sitt og öryggi į. Nś hafši reynslan, hin örlagarķka og žungbęra reynsla, kvatt dyra hjį žeim og kennt žeim, aš af hlutleysinu var ekki verndar aš vęnta. Nś gat afliš eitt veitt öryggi.

Žessar žrjįr žjóšir, įsamt Bretum og Frökkum, myndušu žvķ meš sjer varnarbandalag Vestur-Evrópu. Hjer voru žeir aš verki, sem žolaš höfšu bölvun tveggja heimsstyrjalda, og tęmt höfšu til botns bikar hinna ómęlanlegu hörmunga og mannrauna hernašarins. Hjer ręddust žeir viš, sem af reynslunni vissu aš ekkert var jafn óttalegt sem žrišja heimsstyrjöldin, annaš en žaš eitt aš missa frelsi sitt ķ hendur erlends valds einręšis og kśgunar. Žess vegna reyndu žęr aš bśa sjer skjaldborg einingarinnar, žess vegna tóku žęr fagnandi žeirri uppįstungu utanrķkisrįšherra Canada, aš Canada og Bandarķkin skyldu slįst ķ hópinn, svo aš varnarbandalagiš mętti verša svo öflugt, aš til žess vęru aš minnsta kosti miklar lķkur aš enginn dirfšist aš rįšast į žaš.

Žetta bandalag er nś raunverulega myndaš. Žaš veršur formlega stofnaš ķ byrjun nęsta mįnašar. Okkur Ķslendingum stendur til boša aš verša mešal stofnenda žess. Eigum viš aš jįta eša neita? Žaš er sś įkvöršun sem brįšlega liggur fyrir okkur aš taka.

Falsrök kommśnista
Jeg er ekki viss um aš nokkru sinni ķ sögu Ķslendinga hafi ķ nokkru mįli veriš beitt jafnmiklum falsrökum, sem andstęšingar žessa mįls hafa gert. Ķ umręšunum hjer ķ kvöld hefir veriš maklega flett ofan af žessum herrum. Eftir stendur mynd af flokki, sem veit hvaš hann vill, mönnum sem óska žess aš Ķsland verši frįskila viš allar žęr žjóšir, sem žeir eru skyldastir aš ętt, uppruna, andlegu atgerfi og įtrśnaši, beinlķnis ķ žvķ skyni aš aušveldara megi reynast aš hagnżta landiš, ef til įtaka kemur, til įrįsa į alla dżrmętustu helgidóma mannlegs lķfs, frelsi, sjįlfsįkvöršunarrjett og lķfshamingju manna og žjóša.

Ķ fylgd meš žeim eru fįeinir menn, flestir fremur vesęlir menn, sem eiga enga samleiš meš kommśnistum, og sjįlfir žaš eitt sameiginlegt, aš sjįlfsmetnašur žeirra er sęršur vegna žess aš žeir hafa ekki komist til žeirra metorša og valda ķ sķnum eigin flokki, sem žeim sjįlfum finnst, aš gįfur sķnar og menntun standi til. Slķkar sęršar sįlir hafa kommśnistadeildir allra landa og žjóša veitt ķ net sķn og beitt fyrir sig. Launin, sem žeir fį, er lof og skjall, sem breytt er yfir sįra og sjśka metnašartilfinningu.

Jeg get ekki svaraš falsrökum žessara manna į žeim sįra fįu mķnśtum, sem jeg hefi enn til umrįša, meš öšrum hętti betur en žeim, aš gera grein fyrir, hversvegna jeg tel Ķslendingum skylt aš svara jįtandi žvķ boši, sem žeim hefur veriš gert um aš gerast stofnendur bandalagsins.

Fyrst ętla jeg žó ašeins aš bregša upp skyndimynd af barįttu kommśnista og fylgifjįr žeirra ķ mįlinu.

Barįttan hefst meš žvķ aš įšur en kommśnistar hafa nokkra hugmynd um hvernig žessi samningur muni verša telja žeir sig žekkja efni hans aš fullu. Žeir skżra žjóšinni frį žvķ, og tryggja aš sjįlfsögšu aš žar sjeu lagšar į Ķslendinga allar žęr kvašir, sem žjóšin sķst vill undir gangast.

Žegar svo sįttmįlinn liggur fyrir og žaš kemur ķ ljós, aš ekkert, bókstaflega ekki eitt einasta atriši af žvķ, sem helst gęti oršiš įsteytingarsteinn ķ augum žjóšarinnar, felst ķ sįttmįlanum. Žį er svaraš meš žvķ, aš ekkert sje aš marka, hvaš ķ samningnum standi, hann sje saminn til aš blekkja Ķslendinga, hver grein hans sje oršuš meš alveg sjerstakri hlišsjón af barįttu śžjóšvarnarfjelagsins“ į Ķslandi. Hafa menn nokkru sinni heyrt ašra eins firru?

Halda menn nś virkilega aš žeir fulltrśar įtta žjóša, sem viš samningaboršiš hafa setiš undanfarna mįnuši, til žess aš semja eitt merkasta plagg, sem nokkru sinni hefur veriš lagt fyrir žjóšir veraldarinnar hafi stöšugt dvališ meš hugann į Ķslandi og aš jafnaši sagt hver viš annan: Jį, nś eru góš rįš dżr, žessa grein veršur aš orša svona og svona, annars fįum viš sjera Sigurbjörn į móti okkur o.s.frv.

Engin grein samningsins mišast viš Ķslendinga sjerstaklega, žó aš sjerstaša Ķslends rśmist innan samningsins. Og enginn žeirra manna sem žęr hafa samiš, žekkir žį frošusnakka, sem undanfarna mįnuši hafa veriš aš reyna aš svķkjast aftan aš žjóš sinni ķ skjóli hempunnar. En žessi vinnubrögš, slķkur mįlflutningur, hann sżnir vel, hvaša mįlstaš žessir menn eru aš verja.

Forheršingin umvafin hempunni
Af hįvęrum ópum andstęšinga mįlsins er eitt, sem langhęst hefur hljómaš. Žaš er žetta:

„Ķslendingar mega aldrei gerast žįtttakendur ķ hernašarbandalagi“.

Žetta hefur fengiš mikinn hljómgrunn ķ hjörtum frišelskandi almennings, sem žį jafnframt hefur veriš bošiš miklu meira öryggi og betra skjól meš žeim einfalda hętti aš lżsa yfir hlutleysi Ķslendinga.

Jeg spyr nś: Vita žessir menn ekki nokkurn skapašan hlut, hvaš žeir eru aš segja? Vita žeir ekkert um sjįlft ašalatriši žess mįls, sem žeir mįnušum saman hafa veriš aš fjalla um? Eru žetta hreinir fįvitar eša eru žeir forheršingin sjįlf - umvafin hempunni?

Ķsland er ķ hernašarbandalagi. Sameinušu žjóširnar eru bandalag frišelskandi žjóša, sem hafa heitiš aš halda uppi frišnum ķ heiminum og beita til žess vopnavaldi ef meš žarf. Mešlimir Sameinušu žjóšanna hafa af frjįlsum vilja lagt į sig žęr kvašir, aš leggja af mörkum her og ašstöšu, ef žess veršur af žeim krafist. Žannig er sį sįttmįli, sem Ķslendingar undirritušu af fśsum vilja og meš einróma samžykki Alžingis 1946. Žessi sįttmįli er enn óbreyttur. Ķslendingar eru enn mešlimir žessa fjelagsskapar. Hin eina breyting, sem į er oršin, er sś, aš Sameinušu žjóširnar hafa valdiš Ķslendingum sem öšrum, vonbrigša, vegna žess aš žęr hafa fram aš žessu ekki megnaš aš beita hervaldi, žótt meš hafi žurft ķ žįgu frišarins.

Innan ramma Sameinušu žjóšanna
Sįttmįli sį, sem hjer į aš gera, er einmitt sprottinn af žessum vonbrigšum. Hann er tilraun til žess aš skapa žįtttakendum hans žann friš og žaš öryggi, sem Sameinušu žjóšunum var ętlaš aš skapa öllum žjóšum heimsins.

Hann er ķ einu og öllu geršur innan ramma sįttmįla Sameinušu žjóšanna, sbr. 51. gr. žessa sįttmįla. Fyrir okkur Ķslendinga er sį einn munur į žessum samningi og sįttmįla Sameinušu žjóšanna, aš viš undirskrift žessa sįttmįla fįum viš miklu skżrari višurkenningu į sjerstöšu okkar sem vopnlausrar žjóšar en okkur tóks aš fį, žegar viš undirritušum žęr hernašarlegu skuldbindingar, sem felast ķ sįttmįla Sameinušu žjóšanna.

Žetta er sannleikur mįlsins. Um hlutleysiš er óžarft aš ręša. Saga allra žjóša, lķka okkar Ķslendinga, sannar, aš žaš hefur reynst einskisvirši, žegar į hefur reynt, en śr žvķ svo hefur veriš, hvaša heilvita manni getur žį til hugar komiš, aš svo verši ekki einnig framvegis? Komi til įtaka, sem viš vonum og bišjum forsjónina um aš forša okkur frį, žį veit sį, sem žann ęgilega hildarleik hefur, aš barįttan er barįtta um lķf eša dauša, lķf eša dauša heilla žjóša og óskyldra hugsjóna. Ķ slķkum įtökum man enginn eftir žvķ, aš Ķslendingar vilja vera hlutlausir, ef landsins į annaš borš er žörf. Af öllu, sem vķst er, er žetta vķsast. Og svo hitt, aš Ķslands veršur žörf og dregst žvķ įn alls efa inn ķ styrjöldina strax į fyrsta degi hennar. Allt žetta veit enginn betur en Brynjólfur Bjarnason, žótt hann segši annaš.

Hollustueišur frelsisunnandi žjóša viš friš og rjettlęti
Atlantshafssįttmįlinn liggur nś fyrir, hefir legiš fyrir umheiminum um nokkurt skeiš, og žį lķka fyrir okkur Ķslendingum. Hann er sįttmįli um žaš, aš frjįlsar žjóšir efni til frjįlsra samtaka til varšveislu frišinum ķ veröldinni. Hann er hollustueišur frelsisunnandi žjóša til frišar, jafnrjettis og sjįlfsįkvöršunarrjettar. Hann er sįttmįli um žaš, aš sjerhver žjóš įkveši sjįlf hvaš hśn telur sig bęra um aš leggja af mörkum og hvenęr. Hann er, hvaš Ķslendinga sjerstaklega įhręrir, sįttmįli um žaš, aš žar sem Ķslendingar engan her hafi, skuli žeir heldur engan her žurfa aš stofna, og enga hermenn leggja af mörkum, žótt til styrjaldar komi. Hann er sįttmįli um žaš, aš engin žjóš skuli nokkru sinni hafa her į Ķslandi į frišartķmum. Hann er sįttmįli um žaš, aš aldrei skuli herstöšvar vera į Ķslandi į frišartķmum. Hann er sįttmįli um žaš, aš Ķslendingar lįni barįttunni fyrir frelsinu sömu afnot af landi sķnu, ef til įtaka kemur, sem žeir geršu ķ sķšustu styrjöld. Hann er sįttmįli um žaš, aš reyni nokkur nokkru sinni aš teygja hramm sinn yfir fald Fjallkonunnar, žį rķsi 330 milljónir best menntu žjóša veraldar upp til varnar frelsi hennar og fullveldi.

Sįttmįlinn er mesti og merkasti frišarsįttmįli, sem nokkru sinni hefur veriš geršur ķ heiminum. Hann er sterkasta, jį, ef til vill einasta von mannkynsins um aš komist verši hjį voša žrišju heimsstyrjaldarinnar.

Ķslendingar eiga ekki aš skerast śr leik, žegar žeir eru kvaddir til rįša, žar sem örlög mannkynsins eru rįšin. Žvert į móti ber Ķslendingum aš miklast af žįtttöku sinni ķ svo gęfurķkum atburšum. Og Ķslendingum ber öšrum fremur aš fagna žessum sįttmįla, sem žeir eru öšrum sķšur fęrir um aš verja sig sjįlfir. Og ef vonirnar skyldu bresta og einręšisöflin yršu žess valdandi aš til ófrišar komi, žį veršur ekki ašeins barist um hugsjónir Noršmanna, Dana, Breta, Bandarķkjamanna, Belgķumanna, Luxemburgbśa, Frakka, nei, - skošanafrelsi, mįlfrelsi, ritfrelsi, fundarfrelsi - allt er žetta helgustu hugsjónir Ķslendinga. Ef Ķslendingar vita enn ekki, hvers žeir meta frelsiš, žį er žaš af žvķ einu, aš fram aš žessu hafa žeir veriš svo gęfusamir, aš žurfa ekki aš kenna į skorpionum kśgunar og ofbeldis. Eitt įr, einn mįnušur, einn dagur ķ žvķ helvķti į jöršu, myndi nęgja til žess aš fęra Ķslendinga ķ skilning um aš žeir elska frelsiš meira en sjįlft lķfiš. Žeir mundu žvķ fśsir til sjerhverrar žįtttöku, hvers kyns sem vęri, ķ barįttunni fyrir endurheimt frelsisins, hins dżrmęta frelsis, ef žeir einu sinni hefšu misst žaš. En ef žetta er rjett, og žaš er rjett - Ķslendingar -, hversu miklu ber okkur žį ekki aš taka žįtt ķ žeim voldugu samtökum, sem nś er til stofnaš ķ žvķ skyni, aš verja frelsiš, okkar frelsi, jafnt sem annarra frelsi, žegar okkur er geršur žess kostur įn herskyldu og hersetu, og įn allra kvaša, annarra en žeirra, sem viš sjįlfir viljum į okkur leggja, og žegar viš jafnframt vitum, aš žįtttaka okkar ķ žessum samtökum er öruggasta og jafnvel einasta rįšiš til žess aš tryggja žaš, aš komi til įtaka verši Ķsland variš žannig, aš Ķslendingar lifi, - en deyi ekki.

Viš Ķslendingar stöndum nś frammi fyrir augum alheimsins. Smįir og varnarlausir, en einlęgir ķ trś okkar į lżšręši og frelsi, eigum viš nś aš velja eša hafna, velja žaš aš leggja okkar litla hlut af mörkum til žess aš freista žess aš firra mannkyni ógn nżrrar styrjaldar, en tryggja eftir lķtilli getu sigur frelsis og mannhelgis, ef til įtaka kemur, - velja žetta eša hafna žvķ.

Svariš getur aldrei oršiš nema eitt, einfaldlega af žvķ, aš okkur skortir frambęrileg rök fyrir žvķ aš synja žvķ tilboši, sem okkur hefur veriš gert. Viš getum ekki, įn žess aš flekka manndóm okkar, žjóšarmetnaš og viršingu, jįtaš lżšręši og frelsi hollustu, en sagt žó: Komi til einhverra įtaka ķ veröldinni um žessar okkar helgustu hugsjónir, žį sitjum viš hjį - erum algjörlega hlutlausir. Žaš er įhęttuminnst fyrir okkur. En blessašir berjist žiš, og Guš gefi ykkur góšan sigur.

Aš slķkri žjóš veršur hlegiš, og žaš aš vonum.

En Ķslendingar verša ekki til athlęgis. Svar okkar veršur jį, - eindregiš jį.